Ostrovrharjeva pot

Ostrovharjeva pot je ustrezno urejena in označena, saj je priljubljena izletniška točka tako za domačine kot ljudi iz okoliških krajev. Poleg tega so določene zgodovinske in naravne znamenitosti ob poti opremljene z informativnimi tablami. Na nekaterih mestih pa so postabljene tudi lesene klopi in mize za počitek.

Pohod po poti je možen skozi vse leto, seveda z letnemu času primerno obutvijo. Pot ima vse leto svoje čare: spomladi zaradi prebujajoče se narave, cvetja in kukavic, poleti zaradi borovnic, jeseni zaradi gob in kostanja. V večjem snegu pot odsvetujemo, predvsem del skozi kamnolom. Poleti je večina poti skrita v senci mogočnih dreves. Poleg tega pa del poti poteka tudi ob Besniškem potoku, zato so tudi temperature ob vročih poletnih dnevih nižje.

Celotna pot traja okoli 2,5 ure zmerne hoje. Pot lahko podaljšate tudi z obiskom Debnega vrha, ki je priljubljena izletniška točka v okolici.

Znamenitosti ob poti:

• Osterberška oljarica in tovarna ARBO, ena prvih kemičnih tovarn na Kranjskem,
• Grad oz Kanskyjeva vila, večkrat predelana renesančan vila z bogato zgodovino,
• Stari grad, ostanki srednjeveškega gradu so najstarejša znamenitost kraja,
• Kamnolom mlinskih kamnov, izjemen tehnični spomenik rokodelstvu v Podgradi pri Ljubljani,
• Knapovska draga, prostor, kjer so kamnoseki dokončali mlinske kamne,
• Murjevka, najvišja točka ob poti.

Prav tovarna je prva zanimivost na naši poti. Kot ena najstarejših kemičnih tovarn na Slovenskem (ustanovljena leta 1854 kot Osterberger Öllfabrik) predstavlja zanimivo tehnično dediščino. Od tu se mimo usmerjevalne table prične pot vzpenjati v Kašeljski hrib.

Po nekaj minutah položnega vzpona se pride do druge zanimivosti in sicer Kansky-jeve vile, ki ji domačini pravijo Novi grad. Na tem mestu je nekdaj stal pozno-srednjeveški grad Osterberg, ki ga je narisal in opisal Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Z njega je imeniten razgled na vzhodni konec Ljubljanske kotline, na vas Podgrad in širšo okolico.

Pot se po položnem slemenu Kašeljskega hriba vije proti ruševinam Starega gradu. Po slemenu je med 2. svetovno vojno potekala meja med Nemčijo in Italijo. Med potjo srečamo manjše rastišče gladkega bora, ki je posebnost v tem prostoru. Malo pred vzponom na Stari grad se lahko okrepčate s svežo studenčnico.

Ruševine utrdbe iz 11. oz 12. stoletja, poimenovane Stari grad, se nahajajo na nadmorski višini 446 metrov. V lepem vremenu se z njih vidi vzhodni konec ljubljanske kotline, kraja Dol pri Ljubljani in Dolsko, cerkev sv.Trojice ter Kamniško-Savinjske alpe. Utrdba je bila svojčas utrjena in ima ohranjen obrambni jarek.

S Starega gradu vodi pot v nekdanji kamnolom mlinskih kamnov. To je edinstven spomenik naravne in gospodarske dediščine širše okolice. V pečinah kamnoloma so še vidni sledove sekanja mlinskih kamnov in tudi nekaj nedokončanih kamnov. Skozi kamnolom vodi pot, ki se nadaljuje v dolino potoka Besnica, mimo Knapovske drage. Tu so nekoč kamnarji dokočno obdelali mlinski kamen in ga pripravili za transport oz prodajo.  Po nekaj minutah hoje ob potoku slednejga prečite po leseni brvi in se vzpnete proti hribu Murjevka (450 m).

Zmeren vzpon vas popelje na položni hrbet Lazarjevega hriba, od koder je lep pogled na Stari grad. Tu je umeščena informativna tabla Narava, ki govori o značilnostih kamnin, flore in favne v okolici. Položna pot pelje do turistične kmetije Pri Lazarju, kjer je konec poti. Tu si lahko odpočijete in okrepčate. Lokacija ima lep razgled na sotočje Ljubljanice, Save in Kamniške bistrice, na Kamniške alpe, Karavanke in ob dobrem vremenu vse do Triglava. Lahko pa se po gozdnem robu spustite do sotočja Ljubljanice in Save. Ob sotočju je urejeno razgledišče z informativno tablo in klopmi.

Plezanje po ruševinah Starega gradu in kamnoloma ni dovoljeno. Prosimo, skrbite za mir in čistočo poti.