Narava v Podgradu in okolici premore veliko biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost, saj je rastlinski in živalski svet pester kljub majhnemu območju. Raznolika geološka zgradba, razgiban relief in bogastvo voda pa dajejo kraju še dodatno pestrost.
Vse te naravne značilnosti so v preteklosti omogočile domačinom različne pridobitne dejavnosti kot so kmetijstvo, gozdratsvo in ribolov, medtem ko danes naravo izkoriščamo predvsem v smislu športno rekreacijskih aktivnosti in aktivnega sproščanja. Zaradi ohranjenosti narave in biološke pestrosti, ki nas obdaja se trudimo odgovorno skrbeti za okolje, v katerem bivamo in delujemo.
Rastje v gozdovih je povezano predvsem s kameninsko podlago, ki je na območju Podgrada in okolice iz obdoba Krede, gre pa predvsem za silikatne kamenine, ki so po svoji značilnosti izprane, kiselkaste.
Janški hribi so na položnejših prisojnih legah porasli z drevesno združbo bukve, gabra in hrasta (ter redkejšega kostanja, ki je vnešena vrsta), na strmejših osojnih legah pa uspeva predvsem rdeči bor.
Značilno gozdno podrast tvorijo pomladna in jesenska resa, praproti ter borovničevje. V listnatih gozdovih je jeseni veliko raznovrstnih gob. Na obronkih gozdov pa se spomladi nahajajo bogata rastišča malega zvončka in velikega zvončka (kron’ce) ter kranjske bunike.Na brežinah rek oz v nekdanjih rečnih strugah pa je rastje prilagojeno apnenčni podlagi, saj je drevje povsem drugo kot v gozdovih.
Precej rastlinja se je naselilo od drugje (t.i. invazivne rastline) kot so japonski dresnik, ameriška zlata rozga, nedotika in ambrozija). V zatokih Ljubljanice najdemo kalužnice, blatnik in lokvanj.
(Kliknite na sliko za celotno sliko).
Precej različnih živalskih vrst se nahaja v okolici Podgrada, tako v gozdovih kot rekah in potokih.
Gozdovi so bogati z nizko in visoko divjadjo: ježi, divji zajci, lisice, divji prašiči in srnjad; jelen in medved sta redka prehodna gosta, na pbmočju kamnoloma pa je bil viden tudi že gams. V gozdu domujejo tudi številne vrste ptic pevk, ujede in sove. Na gozdnih obronkih sta pogosta veverica in polh, ob travnikih in njivah pa domuje jazbec. Ob rekah in potokih se pojavlja vidra; v potokih je dosti postrvi in rakov.
Ob rekah je veliko divjih rac, sivih čapelj in raznih obrežnih ptic. Ljubljanica in Sava sta na območju Podgrada in okolice veliko čistejši, kot sta bili v preteklosti. V Ljubljanici lahko najdemo krape in ščuke, v Savi pa predvsem sulca, postrv in lipana.
(Kliknite na sliko za celotno sliko).
Največja naravna znamenitost Podgrada in okolice je zagotovo sotočje treh rek in sicer se v Podgradu združijo Sava, Ljubljanica in Kamniška Bistrica.
Na to znamenitost je pri opisu gradu Osterberg opozoril že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Sotočje leži na samem, med polji in travniki, v srednjem veku pa je ležalo prav pod gradom. Na njem lahko opazujete številne vodne ptice.
Vode so zato eno največjih bogastev, saj skozi naselja z Janškega hribovja tečejo tudi trije potoki in sicer Besnica, Gradoljski in Gostinca. V hribovju, ki oklepa Podgrad pa lahko najdemo številne izvire čiste studenčnice. Kvaliteta Ljubljanice in Save se je v zadnjih letih močno izboljšala, tako da sta primerne za ribarjenje in čolnarjenje.
Poleg tekočih voda pa imajo za krajinsko floro in favno pomeni tudi močvirja oz območja stoječe vode, ki se v Podgradu in okolici nahajajo ob nekaterih gozdnih obronkih. Tu lahko najdemo kar nekaj dvoživk, saj imajo tu ugodno okolje za rast, poleg živali pa omogočajo mokrišča tudi uspevanje vodoljubih rastlin.
(Kliknite na sliko za celotno sliko).
