Stari in novi grad

Kot ime pove, leži vas Podgrad pod ostanki enega najstarejših gradov v osrednji Sloveniji. Zanimivo je, da se tu v daljšem zgodovinskem obdobju pojavljata dva gradova, od katerih pa je sedaj ostalo le še nekaj starih zidov in ruševin. Glede dokumentov in dokazov o dveh gradovih si viri precej razlikujejo, tako da pogosto ne moremo točno trditi, o katerem gradu posamezen avtor pravzaprav govori. 

V Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske se kot letnica pozidave prvega gradu nad Podgradom pojavlja letnica 1015. Čeprav govori o lokaciji na »sotočju Save in Ljubljanice« gre lahko le za Stari grad, ki je tedaj imel vlogo utrdbe na vzhodnem koncu Ljubljanske kotline, ker je bil sedež gospostva v Ljubljani. Vendar Valvasorjeva interpretacija grajske zgodovine Podgrada ni ravno zanesljiva.


Stari grad
Domačini danes govorimo o Starem gradu kot o nekdanji pozidani utrdbi, ki se nahaja na stranskem vrhu Kašeljskega hriba, na lokaciji, ki ima s treh strani izjemno strm dostop, zato se tej lokaciji reče tudi Ostri vrh (kar je navedeno tudi v različnih zgodovinskih virih, vendar bolj v kontekstu Osterberg, kar lahko prevajamo kot vzhodni vrh).

O nastanku gradu na tej lokaciji žal ni podatkov, vendar lahko domnevamo, da je bila utrdba namenjena varovanju Španhajmskih posesti na vzhodnem koncu ljubljanskega polja. Glede na izmere ostankov ruševin, je govora o utrjeni hiši s kletjo ter pritlično etažo, namenjenim bivanju. Ostanki daljšega zidu potekajo točno v smeri sever - jug, visoki pa so do 5 metrov. Znotraj ruševin še vedno lahko najdemo ostanke zadnje kritine gradu (škrila). Utrdba je imela na položnem, pristopnem zahodnem grebenu v skalo vsekan obrambni jarek, preko katerega je vodil dvižni most, ki ga je varoval stražni stolp. O kakem obzidju ni sledu, verjetno so grad - poleg zelo težko dostopne lege - varovale palisade (leseno obzidje) iz pokončnih, priostrenih debel. 

stari gradZgodovinarji umeščajo grad na tej lokaciji v 12. stoletje. V zgodovinskih listinah je grad (Castrum Osterberg in Carniola) prvič omenjen leta 1256. Ko je tega leta umrl koroški vojvoda Bernard Španhajm, sta si v ohranjenem delilnem pismu obsežno zapuščino na Kranjskem razdelila sinova Ulrik in Filip; Posestvo Osterberg (vzhodni del posestva španhajmov) je pripadel Filipu, ki je bil tedaj Salzburški nadškof. Grad je bil izpostava ljubljanskega in je obvladoval vzhodni konec ljubljanskega polja, strateško pomembno sotočje rek in kamnolom mlinskih kamnov. Gospodarstvo je obsegalo številne vasi oz. kmetije v okolici tostran Save.

Stari grad je z odlokom Mestne občine Ljubljana, aprila 2006, uvrščen v Register nepremične kulturne dediščine pod evidenčno številko dediščine 17319.

Grbi pomembnejših lastnikov Ostrega vrha


 

Novi grad oz Kansky-jeva vila
Na severovzhodnem koncu kašeljskega hriba se tik nad vasjo Podgrad nahaja večja hiša, pravzaprav vila oz. po domače (Novi) grad. Za ta grad se v zgodovinskih zapisih pojavlja kar nekaj zapisov, vendar še vedno ne moremo z gotovostjo trditi letnico nastanka prvega objekta na tem mestu. Verjetno je nastal v 14. stoletju, ko so prvotni gradiščani zapustili neudobni Stari grad in si na novi lokaciji postavili primernejše bivališče.

Tekom stoletij so si gospostvo Osterberg, poleg Španhajmov, lastile pomembne kranjske plemiške družine: Gamberški (Gallenberg), Kolovški (Hohenwart), Krumperški (Rasp) in Dolski (Erberg, Attems), posamezne dele pa še drugi lastniki. S smrtjo mladega graščaka Jurija leta 1562 v boju s Turki je namreč njegov rod izumrl, lastnina pa je prišla v roke premožnejših Raspov, ki so grad in pripadajočo posest raje upravljali iz udobnejšega Dola pri Ljubljani.

Tekom stoletij je ta grad dobival čedalje večjo dimenzijo, vendar je iz zapisov in Valvasorjeve skice razvidno, da je bilo v sredini 17. stoletja poslopje že zapuščeno. Ostanke srednjeveškega objekta je leta 1789 podrl Jožef K. Erdberg, z namenom, da na isti lokaciji postavi nov objekt - podkleteno enonadstropno vilo, del starega, vhodnega zidu pa je vključil v objekt. Ta objekt je služil kot letni dvorec, kamor so zahajali tudi plemeniti Ljubljančani, predvsem zaradi izjemnega razgleda.

Erbergov gradič sta v 30. letih 20. stoletja nova tovarnarja Evgen in Ana Kansky možno razširila, a na srečo ohranila stari kamniti zid prvotnega, srednjeveškega gradu. Današnja Kanskyjeva vila je bila med 2. svetovno vojno nemška karavla, danes pa je naseljena z najemniki. 

Novi grad je v Register nepremične kulturne dediščine umeščen pod Evidenčno številko dediščine 17227.


Stari in novi grad v sliki