Ostrovrhar

Vitezi in gospoda z gradu Osterberg so se v ljudskem jeziku imenovali Ostrovrharji. Ime Ostrovrharji izvira iz markantno strme in šilaste vzpetine, kjer so si postavili prvi grad. Ostrovrharji so koncem srednjega veka sodelovali v bojih proti Turkom. Zadnji od njih, po imenu Jurij Gallenberg, je bil ubit v boju proti njim pri trdnjavi Bihač leta 1562. Ker ni imel potomcev, je rod izumrl, grad pa opustel. Zaradi tega so Ostrovrharji postali ljudski junaki in nastopajo v številnih zgodbah in pesmih.

ostrovrharZaradi tega so Ostrovrharji postali ljudski junaki in nastopajo v številnih zgodbah in pesmih. Najbolj znan je Prešernov Ostrovrhar, nesojeni ženin turjaške Rozamunde. O junaku Ostrovrharju pa so pisali tudi Janez Trdina v Pripovedki od Glasan Boga s podnaslovom Poskus narodne epopeje slovencev in Fran Detela v ljudski baladi Pegam in Lambergar. Lik Ostrovrharja pa je v svoji drami Ostrovrharjeva hči upodobil tudi domačin Anton Corel starejši. Poleg te drame pa je lik upodobil tudi v dveh krajših zgodbah, ki sta izšle v njegovi knjigi S pesmijo in harmoniko.  

Poleg poti in viteške skupine pa je po Ostrovrharju poimenovano tudi podgrajsko priznanje, Ostrovrhar leta, ki ga od leta 2007 Vaški odbor Podgrad podeljuje zaslužnim vaščanom oz. prijateljem vasi za njihov trud in prispevek v kraju. 

Izvor imena Ostrovrhar
Ime ostrovrhar ima lahko dva pomena in sicer je prvi zgodovinski, saj je v zgodovinskih virih posest poimenovana Osterberg, po gradu, ki je bil umeščen na skrajno vzhodni konec kašeljskega hriba, kar bi pomenilo vzhodni vrh (v nemškem jeziku pomeni Ost vzhod in berg vrh).
Domačini pa lokaciji Starega gradu pravimo Ostri vrh zato, ker je bil grad umeščen na zelo strm, zašiljen vrh kašeljskega hriba.


V čast Ostrovrharju je v vasi od leta 2010 postavljen tudi spomenik, kjer je na vrhu vitez Ostrovrhar zazrt v svoje domovanje na grajskem hribu.