Stari in novi grad

Kot ime pove, leži vas Podgrad pod ostanki enega najstarejših gradov v osrednji Sloveniji. Zanimivo je, da se tu v daljšem zgodovinskem obdobju pojavljata dva gradova, od katerih pa je sedaj ostalo le še nekaj starih zidov in ruševin. Glede dokumentov in dokazov o dveh gradovih si viri precej razlikujejo, tako da pogosto ne moremo točno trditi, o katerem gradu posamezen avtor pravzaprav govori. 

Preberite več: Stari in novi grad

Osterberška oljarica in tovarna ARBO

V Podgradu je bila leta 1854 ustanovljena ena prvih kemičnih tovarn oz obrtnih delavnic na takratnem Kranjskem. Tovarno z imenom Osterberger Ölfabrik bei Laibach – Osterberško oljarico pri Ljubljani je ustanovil grof Janez Attems skupaj z nekaterimi delničarji.

Preberite več: Osterberška oljarica in tovarna ARBO

Kamnolom mlinskih kamnov

Nad Podgradom pri Ljubljani se nahaja v Sloveniji edinstven kamnolom mlinskih kamnov. Kamnolom se omenja že sredi 16. stoletja, možno pa je, da izvira še iz rimskih časov. Do njega se najlaže pride s sedelca pod Starim gradom, po označeni poti proti dolini Besnice. V nekaj navpičnih stenah iz drobno zrnatega peščenjaka so dobro vidni sledovi izsekavanja skalnih kolutov premera okoli enega metra in debeline četrt metra. ki so jih nato spravljali v dolino, v tako imenovano Knapovsko drago. Tam so jih dokončali in prodajali po vsej Kranjski in v sosednje dežele.

Preberite več: Kamnolom mlinskih kamnov

Ostrovrhar

Vitezi in gospoda z gradu Osterberg so se v ljudskem jeziku imenovali Ostrovrharji. Ime Ostrovrharji izvira iz markantno strme in šilaste vzpetine, kjer so si postavili prvi grad. Ostrovrharji so koncem srednjega veka sodelovali v bojih proti Turkom. Zadnji od njih, po imenu Jurij Gallenberg, je bil ubit v boju proti njim pri trdnjavi Bihač leta 1562. Ker ni imel potomcev, je rod izumrl, grad pa opustel. Zaradi tega so Ostrovrharji postali ljudski junaki in nastopajo v številnih zgodbah in pesmih.

Preberite več: Ostrovrhar

Savske sipine

Alpska reka Sava je tekom dolgih zgodovinskih obdobij nasipavala ljubljansko kotlino s prodom krednega in permskega apnenca. Skozi Posavsko hribovje je urezala ozko sotesko, na dnu katere je sedanja struga. Vijugasta, skalnata in ozka struga predstavlja veliko oviro za vodni tok, ki se pred sotesko zaustavlja od alpskih brzic in pušča s seboj prinešen prod in mivko. Tako so od sotočja Save in Ljubljanice proti Lazam nastali veliki nanosi peska, ki jih imenujemo Savske sipine.

Preberite več: Savske sipine

Sotočje

Ena od največjih naravnih znamenitosti v Podgradu in okolici je zagotovo sotočje treh rek. Ob cesti Zalog - Laze, med Podgradom in Gradovljami je točka, kjer se Ljubljanica združi z reko Savo. Nekaj metrov višje pa na levem bregu reke Save svoj tok konča tudi Kamniška Bistrica, ki se izlije v reko Savo. 

Preberite več: Sotočje

Južna železnica

Skozi Podgrad vodi tudi pomembna prometna žila – dvotirna železnica. Zgrajena je bila med leti 1838-1856 in je povezala Dunaj in Trst. Težko traso skozi Zasavje so izbrali zaradi gospodarskega pomena tamkajšnjih premogovnikov in nastajajoče industrije. Nastanek železnice je ugasnil dotedanje cvetoče ladjarjenje po Savi.

Preberite več: Južna železnica