Oris ostrovrharjeve poti

Pričetek poti je na koncu vasi, v smeri Besnice, na ovinku za nekdanjo tovarno Arbo, kjer je nameščena vstopna informativna tabla. Prav tovarna je prva zanimivost na naši poti, saj kot ena najstarejših kemičnih tovarn na Slovenskem (ustanovljena  leta 1854 kot Osterberg Öllfabrik) predstavlja zanimivo tehično dediščino. Od tu se mimo usmerjevalne table prične pot vzpenjati v Kašeljski hrib. 

ostr studenec

 

Po nekaj minutah položnega vzpona se pride do druge zanimivosti in sicer Kansky-jeve vile, ki ji domačini pravijo Novi grad. Na tem mestu je nekdaj stal pozno-srednjeveški grad Osterberg, ki ga je narisal in opisal Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Z njega je imeniten razgled na vzhodni konec Ljubljanske kotline, na vas Podgrad in širšo okolico.

Pot se po položnem slemenu Kašeljskega hriba vije proti ruševinam Starega gradu. Po slemenu je med 2. svetovno vojno potekala meja med Nemčijo in Italijo, zato so ponekod so še vidni ostanki strelskih jarkov. med potko srečate nasad himalajskega bora, ki je precejšnja naravna zanimivost v tem prostoru. Malo pred vzponom na Stari grad se pohodnik lahko okrepča s svežo studenčnico, ki izvira izpod Debnega vrha. Izvir se imenuje Ostrovrharjev studenec. 

Nadaljevanje poti po Kašeljskem hribu naravnost (po stezi, ki se nekako na sredi hrbta z desne priključi iz Zaloga) pelje na Debni vrh (530 m), kjer stoji razgledni stolp. Od tu je še lepši razgled na vzhodni del Ljublaljanske kotline, na Karavanje in Kamniško-savinjske alpe. Na Ostrovrharjevo pot se lahko vrnemo po prijetni stezi po južnem pobočju Kašeljskega hriba in se ji pridružimo na sedelcu pod Starim gradom, kjer je informativna tabla.

info tablaStari grad je najmarkantnejša točka Ostrovrharjeve poti. Ruševine utrdbe iz 11.-12. stoletja se nahajajo na nadmorski višini 446 metrov. V lepem vremenu se z njega vidi vzhodni konec ljubljanske kotline, predvsem kraj Dol, Dolsko ter Kamniško-Savinjske alpe. Grad je bil svojčas zelo utrjen in ima ohranjen obrambni jarek.

S Starega gradu vodi pot v nekdanji kamnolom mlinskih kamnov. To je edinstven spomenik naravne in kulturne ter na nek način tudi gospodarske dediščine širše okolice. V pečinah kamnoloma kamnov lahko pohodnik vidi sledove sekanja mlinskih kamnov in tudi nekaj nedokončanih kamnov. Kamnolom je bil v preteklosti zagotovo izjemnega pomena tako za Podgrad, kot za širšo okolico. Nahajališče kamnoloma je uvrščeno v Evropski register tovrstne dediščine. Skozi kamnolom vodi krožna pot, tako da se na povratku vzpne na sedelce pod Starim gradom , od tam pa po severni strani hriba vodi pot proti dolini potoka Besnica. Potok se preči po leseni brvi, nato pa še cesto Podgrad - Besnica. 

Pot se nato vzpne na hribu Murjevko (450 m). Zmeren vzpon med spomladansko reso ali poleti in jeseni med orlovsko praprotjo popotnika popelje na položni hrbet Lazarjevega hriba, od koder je lep pogled na Stari grad in kamnolom. Tu je umeščena informativna tabla Narava, ki govori o zanimivostih kamnin, flore in favne v okolici. Udobna položna pot pelje do turistične kmetije Pri Lazarju, kjer je konec poti. Tu si lahko pohodnik odpočije in okrepča. Lokacija ima lep razgled na sotočje Ljubljanice, Save in Kamniške bistrice, na Kamniške alpe, Karavanke in ob dobrem vremenu vse do Triglava. Lahko pa se po gozdnem robu spustite do sotočja Ljubljanice in Save. Ob sotočju je urejeno razgledišče z informativno tablo in klopmi.

Pohod po poti je možen skozi vse leto, seveda z letnemu času primerno obutvijo. Pot ima vse leto svoje čare; najprimernejši čas za obisk poti pa je spomladi, ko se narava prebuja. Če pa se podajate na pot poleti pa je dobra novica, da je večina poti skrita v senci mogočnih dreves.

Celotna pot traja okoli 2,5 ure zmerne hoje, na več mestih pa so postavljene informativne in usmerjevalne table. Ob poti so na posameznih mestih tudi lesene klopi, tako da si pohodnik lahko odpočije za trenutek in uživa v razgledu. 

Plezanje po ruševinah Starega gradu in pečevju kamnoloma ni dovoljeno. Prosimo, skrbite za mir in čistočo poti.