Naravno okolje

Narava v Podgradu in okolici premore veliko biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost, saj je rastlinski in živalski svet pester kljub majhnemu območju. Raznolika geološka zgradba, razgiban relief in bogastvo voda pa dajejo kraju še dodatno pestrost.

Vse te naravne značilnosti so v preteklosti omogočile domačinom različne pridobitne dejavnosti kot so kmetijstvo, gozdratsvo in ribolov, medtem ko danes naravo izkoriščamo predvsem v smislu športno rekreacijskih aktivnosti in aktivnega sproščanja. Zaradi naravne pestrosti, ki nas obdaja se trudimo skrbeti za okolje, v katerem bivamo in delujemo.

Vodovje
potokNajvečja naravna znamenitost Podgrada in okolice je zagotovo sotočje treh rek in sicer se v Podgradu združijo Sava, Ljubljanica in Kamniška Bistrica. Na to znamenitost je pri opisu gradu Osterberg opozoril že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Sotočje leži na samem, med polji in travniki, v srednjem veku pa je ležalo prav pod gradom. Na njem lahko opazujete številne vodne ptice. Vode so zato eno največjih bogastev, saj skozi naselja z Janškega hribovja tečejo tudi trije potoki in sicer Besniški, Gradoveljski in Gostinški. V hribovju, ki oklepa Podgrad pa lahko najdemo številne izvire čiste studenčnice. Kvaliteta vod, predvsem Ljubljanice, se je v zadnjih letih močno izboljšala, tako da so primerne za ribarjenje, čolnarjenje in kópanje.

Poleg tekočih voda pa imajo za krajinsko floro in favno pomeni tudi močvirja oz območja stoječe vode, ki se v Podgradu in okolici nahajajo ob nekaterih gozdnih obronkih. Tu lahko najdemo kar nekaj dvoživk, saj imajo tu ugodno okolje za rast, poleg živali pa omogočajo mokrišča tudi uspevanje vodoljubih rastlin.

Flora in favna
zvoncekRastje, ki obsega območje vseh treh podgrajkih zaselkov, je odvisno predvsem od kameninske podlage oz prepustnosti tal. Rastje v gozdovih je povezano predvsem s kameninsko podlago, ki je na območju Podgrada in okolice iz obdoba Krede, gre pa predvsem za silikatne kamenine, ki so po svoji značilnosti izprane, kiselkaste. Janški hribi so na položnejših prisojnih legah porasli z drevesno združbo bukve, gabra in hrasta (ter redkejšega kostanja, ki je vnešena vrsta), na strmejših osojnih legah pa uspeva predvsem rdeči bor. Značilno gozdno podrast tvorijo pomladna in jesenska resa, praproti ter borovničevje. V listnatih gozdovih je jeseni veliko raznovrstnih gob. Na obronkih gozdov pa se spomladi nahajajo bogata rastišča malega zvončka in velikega zvončka (kron'ce) ter kranjske bunike.

Na brežinah rek oz v nekdanjih rečnih strugah pa je rastje prilagojeno apnenčni podlagi, saj je drevje povsem drugo kot v gozdovih. Precej rastlinja se je naselilo od drugje (t.i. invazivne rastline) kot so japonski dresnik, ameriška zlata rozga, nedotika in ambrozija). V zatokih Ljubljanice najdemo blatnik in lokvanj.

jezPoleg rastlinskega sveta pa je pester tudi živalski svet, tako v gozdovih kot rekah in potokih. Gozdovi so bogati z nizko in visoko divjadjo: ježi, divji zajci, lisice, divji prašiči in srnjad; jelen in medved sta redka prehodna gosta. Na gozdnih obronkih sta pogosta veverica in polh, ob travnikih in njivah pa domuje jazbec. Ob rekah in potokih se pojavlja vidra; v potokih je dosti postrvi in rakov. 

Ob rekah je veliko divjih rac, sivih čapelj in raznih obrežnih ptic. Ljubljnica in Sava sta na območju Podgrada in okolice veliko čistejši, kot sta bili v preteklosti. V Ljubljanici lahko najdemo krape in ščuke, v Savi pa predvse sulca in lipana.